NOVO!
POUČEVANJE KLAVIRJA
Individualen pristop in poučevanje teorije. Taja 041/377-796

DRUŠTVO MUZIKALČEK

Kadar človek po nekem notranjem vzgibu zastavi delo z otroki,tedaj se hoče-noče poda v svet poln pravljičnih bitij.Domišljija postane vsakodnevna spremljevalka in ločnica med namišljenim in resničnim začne bledeti.Čar dela z otroki so nenehna presenečenja,saj mi ni treba poudarjati,da so otroci nesporni vladarji domišljije in pravi vzpodbujevalci mentorjevih možganov,da bi se le-ti spomnili še kaj več in v izvirnosti idej uresničevali svoja življenja.Prav nič drugače ni pri mojem delu.
Srčno rada sem se podala na to igrivo,pa vendarle zahtevno pot.Tudi izobrazila sem se v tej smeri.Vzgojiteljska smer na pedagoški gimnaziji in kasneje pedagoška fakulteta (čeprav nedokončana) ter srednja glasbena šola-solopetje so me temeljito podkovali v teoretičnem smislu.
Zdaj, ko je za mano polnih dvajset let dela v otroških glasbenih delavnicah,za katere sem zamisel in načrt za delo pripravila sama ,pa lahko rečem,da izkušnje pridobljene v praksi teoriji odlično pristojijo in obratno.Že prav na začetku,ko sem z delavnicami začenjala,se je rodil palček Muzikalček in delavnicam dal ime.Spremljal nas je pri vsaki zgodbici in pesmici,igrici in plesu.Izkazal se je za pravega strokovnjaka pri motivaciji za delo.Bil je moj prijatelj in zaveznik,tudi in predvsem tedaj,ko sem bila v zadregi,ko so se na poti postavile ovire in nisem znala premakniti voza.Krasen prišepetovalec pesmic,zgodbic in idej-moj prijatelj Muzikalček.Veliko mu dolgujem.

NA KAKŠEN NAČIN SE UKVARJAM Z OTROKI?

Tako kot vsaka mišica v telesu,je tudi mlada glasilka posebna in vsaka zase drugače dovzetna za »trening«-delo z njimi.Moj pristop je zato individualno pogojen,predvsem tudi zato,ker menim,to je tudi eno od mojih bistvenih pedagoških načel,da je vsak človek nekaj posebnega in v tej posebnosti čudovit in enkraten,neponovljiv.Ne želim,da se posnemamo in primerjamo med seboj,čeprav poustvarjamo iste pesmi,temveč želim,da odkrivamo lasten izraz.
Glas je inštrument.Sestoji iz dveh tankih membran-glasilk,ki ga ne moremo prijeti in uglasiti kot kitaro,klavir,bobne ali kak drug predmet-inštrument.Uglaševanje glasilk se dogaja v glavi.
S tem,ko uzaveščamo svoja dejanja;dihanje-kontrola začetka vdiha in izdiha,izdrževanje,pot skozi katero vstopa  in izstopa zrak,kam potuje,razporeditev diha od prepone do glasilk,je še odrasli osebi težko dojeti in občutiti,zato je to proces,ki traja kar nekaj časa.Lahko se zgodi,da če pozornost preveč usmerimo v samo tehniko dihanja,otrok ugotovi,da ne zna več dihati oz začne komplicirati pri nečem,kar že zna.Otrok skoraj praviloma diha pravilno,tudi pevsko.

Najprej je potrebno ugotoviti stanje naravne dispozicije-melodični in ritmični posluh.K temu sama dodajam še termin pevski posluh,kajti izkušnje so me naučile,da čeravno ima kdo odličen melodični posluh,še ni nujno,da ima možnosti za razvoj pevskega (primerne glasilke).Vendar pevskega posluha ne moremo razvijati,če nimamo notranjega melodičnega posluha.Zelo težko se pevski posluh razvija brez ritmičnega posluha,vendar so možnosti večje,kot če smo prikrajšani za melodični posluh.
Tako najprej ugotavljam stanje zgoraj opisanega in skušam učenca na čimbolj sproščen način pripeljati do tega,da začne zavestno poslušati svoj glas,ki ga proizvaja in ga umeščati v zvoke,ki ga obkrožajo in tvorijo glasbo okoli njega.Pesem pojemo tudi a cappella in medtem postavimo dihanje,ki naj bi bilo primerno za zaključevanje posameznih melodičnih fraz,ki so pri petju vedno povezane z besedilom, torej artikulacijo.Če kasneje ugotovimo,da kakšen dih ni primerno postavljen, postavitev spremenimo.Včasih se pri kakšni pesmi z dihanjem sploh ne ukvarjamo,ker teče samo po sebi.Kolikor se da vztrajam pri natančni izgovorjavi.Pomembno je,da v tej prvi fazi izberemo pesmice,ki so otroku všeč,ki jih bo rad prepeval (sama se,če se le lahko,izogibam terminu »vadenje«,ker je lahko hitro omejujoč).Torej čimveč prepevamo.
Seveda sem vesela,če otrok prepeva vsak dan,vendar tega ne zahtevam.Pomembno je,da v tej fazi poje z veseljem dvakrat do trikrat na teden.Ne pričakujmo,da bo otrok želel ravno to kar želimo mi.Ne pozabimo,da je sam svoj in morda zelo drugačen od nas.Ne sanjajmo namesto njega in ne polagajmo mu naših lastnih želja v naročje.Mislim,da razumete,da je na tej točki pomembno otrokovo hotenje,brez »morati«.Pomembno je,še enkrat poudarjam ,otrokovo notranje hotenje.Brez  recipročnihobljub;če boš to ….boš dobil to,če boš naredil…boš postal,sicer pa ne ..itd… in preko tovrstnih načinov realizirati nekaj kar ni v sferi otrokove dejavnosti in želja ali še huje pomeni našo lastno afirmiranje.
To obdobje gojenja veselja do petja,imenujem delo v pevski delavnici. Ko začutim,da je otrok zadovoljen,notranje motiviran,da rad prihaja na urice petja,ko začutim povezanost,potem je čas za naslednji korak-solopetje.Kdaj se to zgodi časovno, ne morem opredeliti,lahko pa predvidim.
Zdaj lahko vnesem stvari,ki so težje dojemljive (spet zelo individualno pogojeno)-registri.Večinoma otroci prepevajo v govornem registru,saj je najbližji,izhaja iz mesta na glasilki,kjer sicer govorimo.Govorni register je pri vsakem učencu različen.Kmalu se zaradi večjega obsega pesmice zaletimo v mejo,kjer je potrebno preiti v glavin register zgoraj in prsni register spodaj.Tukaj lahko nastanejo veliki problemi,saj so toni iz teh registrov drugačne barve in otroku običajno tuji.Vendar jih raziskujemo,saj je čim večji pevski obseg želja vsakega pevca.Kje meje nastajajo je od glasu do glasu drugače,vendar lahko začutim kam se bo glas po mutaciji obrnil-alt ali sopran,oz.tenor,bariton;širše v tej fazi ne grem,in temu primerno prilagajam tonalitete pesmic.Namensko uvrstim pesmice,ki imajo obseg tak,da je otrok primoran uporabljati registre.Zahtevnejša sem tudi pri intonaciji,vzpodbujam otroke,da sami slišijo kadar so zapeli »mimo«.Občutek za poslušanje je zelo velik del posluha,ker če ne »slišimo«,ne zmoremo popravljati napak.
Otrokove želje so še vedno v ospredju,ker ne želim padca veselja in motivacije.Pripravljene imam vaje za dihanje,ki jih pri tej starosti samo občasno aktiviram zato,da otroka spomnim na pomembnost dihanja,saj se bomo kasneje z dihanjem več ukvarjali,dihanje bo tudi sredstvo s katerim bomo preganjali zadrego in morebiten strah,ki lahko blokira naučeno.Tudi vaje za oblikovanje vokalov in odpiranje artikulacije prakticiram,vendar običajno še ne prvo leto.O izgovorjavi se pogovarjamo ob besedilih.Artikulacija je spet zelo individualna in različna od otroka do otroka,pogojena z naravno danostjo in primernostjo ustne votline,rastjo zob ipd..

Za manjše otroke v glasbeni igralnici imam pripravljene še druge in podobne posebnosti, ki omogočajo otrokovo napredovanje.Delo temelji na učnem načrtu in zajema poleg petja še druge glasbene vsebine in ponuja širšo glasbeno razgledanost.

Pri starejših dekletih,ki se približujejo adolescenci ,je delo spet prilagojeno ,saj pričakujem spremembe na glasilki-mutacijo in možen podor tistega kar smo z leti zgradili.O pazljivosti pri delu s tem«letnikom« ni potrebo govoriti,saj so poleg naravnih zakonitosti,ki jih obdobje prinaša ,tukaj fiziološke in mentalne spremembe,ki jih je potrebno upoštevati.

Program solopetja ponuja nadgradnjo vsega kar sem opisovala prej.V tej fazi dihanje,in- tonacija in izgovorjava niso več primarne sestavine dela,temveč stopijo v ospredje lasten izraz,iterpretacija,fraziranje in improvizacija.Nekateri učenci se pripravljajo na festivale in snemajo skladbe napisane za njihov glas.

Imamo tudi program glasbene ustvarjalnice,ki ga obiskujejo otroci,ki želijo ustvarjati avtorsko glasbo.Ideje snemajo,spreminjajo,dograjujejo do končnega izdelka-posnetka.

Snemanje tudi sicer prakticiramo,tudi v igralnici,delavnici in solopetju,vendar gre pri tem v glavnem za poustvarjanje,a pomeni veliko,če želimo preveriti napredek.
Od vsakega posameznika pa je odvisno ali bo pesmice potem,ko so enkrat posnete in s tem »končane«,še pel.Kajti termin »končana,naučena«pesem je najbolj individualen ,pogojen z dispozicijo,vloženim delom in vztrajnostjo.

V naših delavnicah lahko izdelamo avtorske skladbice ,se udeležujemo otroških pevskih festivalov in pripravljamo glasbene predstave.

Temelj mojega pedagoškega dela je predanost in iskrenost.Zanašam se na svoj občutek in izkušnje ter medsebojno zaupanje.Moj cilj pa je,da poleg vsega naštetega dosežemo samostojnost otroka pri delu,kritičnost do dela,ki ga opravlja in pogum pri zagovarjanju svojih želja in zvestobe sebi.

NA VRH STRANI
 
Avtorske pravice ©